Smrt, težka, polžasta zasledovalka,
minljivim tkalka mreže večnosti,
brez razgledov razlezena praznina,
ponosna davež,
ki požel...

Sivo je nebo. Ura skoraj tri.
Tam na bledem obzorju prva zarja tli.
Soj zvezda kopni. Mesec je odplul.
Buden sem, ko ti sanj...

Pogled jelena v nebo (večerno, skoraj mračno)
preden ustavi se na robu gozda pod oblaki;
fosfornih oči zamijavka maček ob ognji&sca...

Hodiš.
Mimo belih hiš in svinčenih streh
in skozi park, kjer si ves sklonjen
in leden pozabil svoj ...

Pogozdujem svoje sanje,
v svoj vrt sadim drevesa,
želim si nežnih pravljic izpod tvojega peresa,
želim puhtečih si meglic, zlatih pa...

Vleče me, vleče me nekam tja, Ker ne vem, če tu sem res doma. Vem, da ne morem dobit' več ljubezni, Kot mi jo moja mati da, A mene š...

Drobec v tem
kratkem stihu
besed zašepečem
ti na uho,
zadeta.

Daleč sem prišla na svoji poti,
a premalo za naskok, za boj.
Vsake tóliko nekdo me zmoti:
"Daj, ustavi se...

Z edine poti se jaz poslavljam
odkar sem bil pahnjen z rojenjem na njo,
ona je lepa s trnjem obdana,
nihče si ne more tlakov...

Polagaš mi kamenje v to že tako težko telo,
pa tvojega odseva sploh ne vidim v ogledalu.
Kažeš mi nadmoč, groziš s...