vonj rdečega žameta
mi popije vrat
da zrak zapoje
skozi razpoke dežja

Ko bi odšel iskat svoje sanje,
le kam bi me to pripeljalo?
Verjetno do tržnic Tajske,
do najvišjega vrha Himal...

Spoštovanje dežja
razširi čustva do skoraj nevzdržnih mej
Da se zenici napneta
v žareča kroga

Vse je tiho
njega ni,
moje srce
si ga želi.
Joče,joče
le,zakaj?
srce želi
si ga nazaj.

Pisati?Misliti?
Kaj pisati?
Zakaj pisati?
Dati?
Vzeti?
Živeti!

Prelep dan
Dvignjen palec
Nasmeh na obrazu
Ko avto ustavi
Začel se dan D. je.
Smehljaj na zadnjih sedežih...

Samotne misli, ko niti sam neveš,
skrenejo s poti mislim vsakodnevnim.
Ko ne želiš si več lepote, sreče in ljubezni,
čustva ...