I.
Včasih me je strah
da pišem zadnjo pesem
da našla več ne bom besed
da prazno me pusti...

Ko si se ti rodil,
je ves svet v meni zaspal,
se dihati bi pozabila,
ce bi me bolecina ne opomnila.

Ko si mi n...

Kar sama sebi ne priznam
da sanjam neuresničljive sanje
kar vem, a v srcu ne zaznam
si končno jasno dal na znan...

Dragi prijatelj, ne misli da misliš,
kot morda misliš, da si vseved.
V tebi so skriti premnogi jezovi,
preko njih se preliva...

V ta svet prišla sem
Iz Resnice,
Pa ne zmorem
Jo uzreti s svojimi očmi…

Me pospremilo je sem
Tudi Veseje,
Beri dalje...

Trebali bi pisati pisma
obnoviti zaboravljenu umjetnost,
pustiti slova da se savijaju poput tijela
želje razljevaju
kao da ...

Večnost prav vse spreminja
iz ene v drugo tvar,
kot človeka me opominja,
da oblikuje vse notranji žar.

V senci mogočnega drevesa
sedi in se joče klovnesa
žalostna in zapuščena
pozabljena od vseh
ki jih dolga leta
spravljala ...

Oba sva se strinjala
in pristala
na pogoje

Zdaj igrava igro
ki ni ne varna
ne kratka.

Ura n...

...Oh...
...kako bi te popeljal tja...
...daleč stran od sveta...
...tja kjer se sanje rodijo...
...in misli lovijo.....