Presekano ležim v izolaciji
Vsak spogledljiv pogled
me vodi v samotno realnost
Vsak tih dotik kože
mi sleče smisel Beri dalje...

Prvi junijski popoldan,
s soncem obsijan
vabi me na travnik,
ven na plan.
Dajva, najdiva se tam,
da bova sku...

ne sprašuj me po domu.
ne vem več kje sem doma.
za tistimi hribi bo vse zgorelo
od nasičenosti jutra.

Tvoj glas me pomirja,
tvoja roka miri.
V sebi slišim glas ki mi pravi,
da vsojena sva si.

Beri dalje...

Želje po miru in spokoju
čutim v sebi, a ju še ni,
ne počutim zato se nič na boljšem
tudi v meni je iskra, ki rada vrešči. Beri dalje...

v vsaki senci
v ljudeh
ki jih srečujem
vidim obraz poznan
vsake oči so tvoje
in v njih iš...

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!

Njeno ime sem izgovoril
nihaji glasu so zaživeli,
zadeli globine so mojega bistva
občutki zavesti so vzdrhteli....

...

Z ustnicami, zažrtimi v led,
tako hladno kot zdaj
mi ne govori več!

Ne s to rastočo snežno kepo
...