|
Ko vstopam na postaji
Se mi v daljavi meglijo tvoje oči.
((Tvoje oči))
Medene so
In vidijo skozme.
Jaz sem samo razbit kozarec.
-naj se polnim s tvojimi besedami-
Končna postaja je daleč
In neke druge oči strmijo vame,
Pokrajina se mi zažira v zenice
In sonce v lase.
-iskriv trenutek sreče, ki ga pokvari oblak- Nato dež, ki si skuša utreti pot
V varnost vlaka
S preluknjanimi kolesi upanja na tirnicah življenja.,
Navidezno biča moja lica.
-jočem- Pogled imam zamegljen,
Sence so že utrujene, stare in vlak len.
-zadnja postaja- Stojiš tam z medenimi očmi,
S kovčkom v katerem je moje srce
((moje srce))
in tvoja sreča.
-prinašam ti tvojo ustekleničeno žalost- Ne stopim skozi vrata.
-bojim se-
Pustim vlaku da me odpelje s sabo.
-v lepi novi svet- Stoj tam in čakaj-do kdaj?-
Do naslednjega slovesa.
-ko pridem po svoje srce in tvojo srečo- Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev) |
