karkoli delam brez tebe v življenju me spominja nate,
spomin prau v men živi kako sem zaljubljen vate!
hja res nemorm verjet kakšna ljub...

Vsak, ki s pesmijo se ukvarja:
Kot začetnik se sprašuje,
kaj da piše, o čem da misli,
kako naj verz svoj oblikuje.

Čuteča bitja ne plešejo z nogami po tleh
Ne
Čuteča bitja plešejo vedno in povsod

Čuteča bitja ne dihajo le zrak
Ne Beri dalje...

In, ko iz svoje zvezde
vstopim v tvojo noč
ti že sanjaš 

Brezna so spet prazna.
Le obljuba spoznanja
temačnih toboganov
v globino moč-virja.
Vira moči. V noči me ni.

A

Gorski vrh s pleteno snežno kapo;
v živi svežini pravega zraka tam gori
lahko res izbrane misli izvrstno uspevajo.

Obriši mi pot in kri z obraza,
očisti oči, ki se jih bojiš!
Z najnižjega nadstropja kleti poslušam ječanje odzgoraj.

Ko budilka v sivi dan me prebudi
in okna še zastrta so,
takrat videti želim si ga najbolj,
takrat iščem ga in oziram ...

Oblaki so pretrgani
igram se
tokrat s črtami
besede so črte
zakrivljene kot nasmeh

Še vedno pišem,
pojem za dušo,
ko me nihče
ne sliši.
Ona pa tam
na drugi strani Beri dalje...