Polomil mi krila 
V lepoti  noči
Žametnih krempeljcev
Kraljevale so v mislih pravljic
Nedokončanih in želenih
...

Če jaz bil bi
drobna ptica
natanko v eno smer
bi obrnil svoja krilca

Poiskal v dalji
hišico bi tvoj...

V parku v senci dreves
med cvetjem dehtečim
sva pustila najine
spomine.
Sprehodi neskončni
užitek...

Preblisk.
Misel prestreli spokoj moje duše.
Spokoj ki nikoli ni obstajal;
spokoj ki je bil konstrukt mojih misli. ...

Glej zvezde tam na nebu,
že skoraj izgubile so svoj sij!
Koliko je še ljudi,
ki cenijo to svetlobo v dal...

Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.

Naj nasmeh mojega obraza
zamenja žalost v ljudeh,
naj pomagata smeh in svetloba
mojega srca. 

V parku na klopi sedim,
premišljujem in kadim,
nikjer nikogar ni,
le v mojih mislih še nekdo živi.

Beri dalje...