Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.

Tema, pri odprtih očeh,
svetleč plankton,
valovi pa me premetavajo,
plavam na vso moč.

Pod svojo reko kopljem
vlažno je blatno
tunel se podira
kopljem naprej

ne vidim več Beri dalje...

Nocoj luno gori na nebu vidim,
v mesečini svoji lesketa se,
vesela, da je danes čas, da rase,
mogoto kaže ljude...

Kako neumno.
V odsevu senc babičinih svetilk
uvidiš krošnje erotičnih dreves.
Ki se celo potijo.

Letim, letim!     In ničesar se ne bojim!
Poglej, poglej!   In nikar se mi ne smej.
Tik, tak... &nbs...

Prišla sva do nasipa
tiste reke
in tam obstala.
In bi tako tam stala,
gledala, mirovala
še na vek...

Beli cvetovi v kandiran sladkor oviti-
ledene rože sive mrene
Spal si in jaz sem te v sanjah iskala
mirno padajoča v kadmij...

Jaz bi zate, če bi lahko,
opral vsako dežno kapljo,
okopal bi morja in oceane.

Jaz bi zate, če bi lahko,
ukinil budilko...

Odgrnil sem zaveso odra
na katerem sam živim,
pred mano mnogo gledajočih
čaka naj jih obudim.

Ogrnil plašč sem ...