Ko se nasmehne,
se ji biseri leskečejo v zobeh.
In ko je srečna,
tisoč sonc žari v njenih očeh.
Ko se zbudi, se zdi,<...

Zidovi so bili morda iz marmorja.
Žar ognja prednikov je obseval celotno poslopje
ter risal neštete simbole na mrzel kamen.
Ankh. Beri dalje...

Iznenada dež.
Naj stečem pod prvi nadstrešek?
Zakaj?
Saj pada tako prijetno in božajoče.
Itak ne maram dežnikov.
In z...

Počakaj me na postaji.
Skupaj pojdiva na vlak,
ki naj se ne ustavi.

Pridi k meni. Pridi pome.
Čakála t...

Moj vlak pričel je svoj korak,
še preden sem zajela zrak...
Molče podal se je čez prag,
za njim ostal je siv oblak. ...

Mali kolibri
si hrano srka
z ostanki odpadkov
birokratskih gnilob.

Nobenega kristala, nobenega bisera več
ne rodijo moje oči. Ognjeni jok
je izsušil temno dušo
in zdaj je post...

Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Človek ti, izgubljen sam v sebi,
ker nočeš videti v srcu - njega,
medlo svetli in te obujeva,
da bi začutil vendarle ...

Rad opazujem žejne živali,
Kako izginjajo v drhteči vodi.

Ko sem bil mlajši se je na gladini
Kdaj pa kdaj zas...