|
Od felicko
|
|
Skozi sanje rojim svoje misli,
molčim, želim te doseči s tišino,
kot metulj krožim sem ter tja
v želji za tvojo bližino.
Prepoznavam te ob sebi v nočeh,
ki trajajo, čeprav molče,
najdem svoj mir brez dotika in rim,
prebujam se v zorah pomladi.
A vseeno tonem v svoje globine
in poslušam šumenje srca...,
takrat sem kot veter iz oddaljene teme,
grozeč, da porušim gradove in gore.
Ko porečeš, da si tu, da traja...,
se ustavi, kar vre v meni,
ko si tu, vidim oči - jasne
in slišim besede, okopane v sanjah.
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
