Nebo je večkrat zaprlo svoja polkna.
Še zdaj neslišno loputajo.
Z vetrom iskanj.
Sledi niso plašno zdrsele v pozabo.
Še  s...

Litoželezna bogomolka
v oranžni obleki
brez kravate
se masti s pločevino.
Kri se je že strdila.

Govori počasi
skozi tiho simfonijo vetra
skozi pljuske valov
stiskajoče
ob skale mojega življenja.

Govo...

Daleč si
in si privid,
kostanjev ples si vetru.

Vrtinec peska
in puščavska kri,
občutek si telesu.
...

   Vstavite kovanec
je s svetlečimi črkami pisalo na zaslonu.
Prsti so segli po kovinski disk in ga
nežno porinili...

Ubiti.
Z enim pogledom.
Enim nasmeškom.
Enim akordom.

Tvoje besede se sprehajajo
po jutranji rosi,
ki se je čez noč naredila
na moji dlani.

...

Travnik je morje.

Ko ga objame veter,

Vzvalovi.

Iz očesa svetlo teče
solza sreče biserna,
blagoslova je glasnica,
ker prihaja z dna srca.

Sestavljanka iz različnih, papirnatih koščkov, tvori moje hitro izginjajoče življenje ranljivo,
saj je to vidno, dano brez prisile ...