|
|
Razobjemanje |
|
|
|
Od Kvazimodo
|
|
Bi jokal?
Se samo tako reče.
Iz srca v srce,
za plahutanje,
ki je tu
in odletava
v kovinasto robidje.
Zaman iščeš oči -
prebodena krila,
ki jih preveva
ljubezen.
Poštar nese
prazno pismo.
Tu v ječi
so moje
ustnice
plamen.
Sprejemam
grenkobo
otrok,
ki jih
rojevajo
starke,
kot sonce
zapuščenosti
zagneteno
v lice.
Novo bivanje?
Ljudje
so norčije
v sencah
begotnih
oblakov. Slišal sem
za vas
od njih
v med stihu,
od tistih časov
zelenečega
vejevja,
v venečem
pričakovanju
rumenine,
ker sta se
ljubimca
prvič
razobjela. Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
08:21 - 08.02.2006
Sredi oranžnega neba cveti oko,
je moje pozitvno mišljenje,
če ne plačam računa,
mi ga odklopijo.
Še dobro, da je pod streho sr...
Beri dalje...
-
20:01 - 24.08.2005
Noč brez sonca
prebuja se v dan,
zima brez hladu
rojeva le led,
...
Beri dalje...
-
21:05 - 09.11.2005
Z vsako svojo mislijo,
se potopim v pozabo...
in tam ni več večara,
in tam ni več jutra,
v katera bi človek brezbrižno zijal.
Beri dalje...
-
15:19 - 11.12.2005
Čutim jo,
moč neznansko,
naprej se prebija,
rušilno moč ima.
...
Beri dalje...
-
22:30 - 15.03.2005
Po mojih licih solze teko.
V mislih se sprašujem:
Zakaj zame sonce ne vzide?
Zakaj jutra zame ni?
Moje sanje,
moje želje,<...
Beri dalje...
-
16:01 - 24.11.2004
...
Beri dalje...
-
02:55 - 27.12.2011
Lovilka pismonoš, ozkarska kokoš,
retorično omejena, lepo rejena.
Ljubiteljica tičev, hranilka kičev,
z harmoniko in Kmetijo omej...
Beri dalje...
-
08:36 - 26.02.2008
Povsod različne so sledi,
katere puščamo za sabo
ne moremo se jih rešiti
čeprav nam niso več za r...
Beri dalje...
-
09:10 - 11.02.2006
Noč položi svojo mirno dlan nad belo mesto,
luna obsedi nad mračnim hribom
in se ogleduje v zeleni reki.
Kot težka solza, ...
Beri dalje...
-
16:17 - 30.07.2007
S skromnostjo se rad
bogat odene,
ko peš, namesto z avtom
v gore gre.
Kako naj jo jaz
navzven i...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
