Vidim grm, zeleni košat grm,
na njemu cvetje,
v vsakem listu neka želja,
v vsaki želji vprašanje.

Hodil sem čez minska polja
ni prestrašil me prepada rob.
Želel sem le, ne biti snob,
početi to, kar me je želja.

Kraljestvo se približuje,
mrtvi visimo po vejah,
srca krvaveča nam zarašča mah,
misel se oddaljuje.

Beri dalje...

Nočem zreti v temnino,
nočem gledati solza,
zavrnem vse, kar spominja na belino,
vmes pa najti ni potá.

Že vrsto let me vozi vlak,v moj osamljen dom grenak,
vsakič pa, ko čakam nanj, spomin povrne me nazaj
ko za slovo sem zadnjikrat, ujel ...

Prišla je potiho.
Prinesel jo je led in mraz,
ki je žvižgal okoli mojih kolen
in mi risal modre ustnice na bel obraz.
Lisice, k...

...

Medlost v mojih očeh.
Si ti moj vzrok?
Najina ljubezen se sprahaja
vsaka zase,
ko skupaj spet pade.

Tu ni ničesar več.
Hrepeneča želja po življenju je umrla.
Ekonomija propadlega.

World War III. Se bliža. ...

Jeza in beda.
In nič spoštovanja.
Le kdo sploh še gleda
in kdo le še sanja?

Obup in nemoč.
In nič spoštovanja.