Naj mi nekdo podari rožo. Tukaj in zdaj naj me ustavi... samo rožo.

Vijolično. Rada bi bila zasanjana deklica s priprtimi očmi in gl...

Tukaj diši po utrujenih ljudeh. Starci so zbrani na robu omišaljskih
hodnikov in se pomenkujejo o ribah, Dalmaciji in Titu. Ne razumem povsem...

rdeče nebo,
črne stene,
ledeni zrak,
oster pogled.

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

ko ruj v škrlatu ponori
v srcu  veter se ustavi
ko sled stopinje zažari
se mah prilega skali

 ...

Majhen strahec me cuka za rokav in hoče, da ga peljem domov. To je hčerka sreče. In ko sem vprašal optimizem, ki je zadnje čase neka...

Močno premočni živí dvom v človeštvu
postal je slepa vsakdanjost sveta,
malokdo išče sebe v srcu,
ki je naveza za pot do neb...

Dejali so  mi,
da sem neumna
a vem,
da sem pogumna.

Dejali so mi,
da imam "plehko" pamet

na dan zbistri se potok žuboreč,
od želje v sebi ves goreč,
prihaja z mislimi pobit,
saj drevesa več ne cvetijo,
zelene barve s...