Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Vse poti se na neki točki križajo in združijo
-preteklost, prihodnost, nikoli-
Trenutek se stopi v žilah
in tvoje telo spet uniči mo...

Je dotik in dozorelo hrepenenje,
Skrivnostno ime, nežno dehtenje,
Je igrica, ki jo oba rada igrava,
Čarobni svet, ki ga ne poznava.<...

Suha ravan,
Okoli le temni še obrisi planin,
Saj sonca žar le še odseva iznad vrsin,
Smrek prek poljan.
In suhe veje...

Čutiš sonce toplo sijoče?
sen ga prosila, naj sije zate.

Čutiš veterc božajoč?
Sem ga prosila, naj boža te.

Vidiš n...

Vulkan jezo in žalost izbruhnil je,
trgam iz drobovja te.
Vsak atom joče se,
s krikom upira se.

Roboustne sen...

Dež...
Kot, da ni prenehal,
izpiral je še zadnje solze,
ki so z njim odtekle iz oči.

Ne štejem več zvezd
in ne zrem v oblake,
ne češem se z vetrom,
ne umivam se z roso.

Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.

Sneg naletava
Hodiva po snegu
Razigranost sije iz najinih oči
Snežinke loviva v dlani
Loviva jih z usti
Stopij...