Nisem te poznal,
ko sem te spoznaval.
Tipaje, po prstih, neslišno...
S prsti slepca otipaval...

Prišla tiho je, potiho,
sploh ne vem kdaj,
zašepetala nežno je, prenežno,
nisem vedela zakaj.

Ti si ti,
kljubovaljna zobu časa,
smer znana ti je naša,
lučka upanja, ki ne ugaša.

pojavi se
kot prazno polje

izsušena zemlja
in vreča skaljenih semen

pestujem prst
kapljam tiši...

Pravijo, da so pesmi
o drugih, o simpatijah
prehitro minljive.
A o čem naj potem
pišem?

Leživa v travi in zreva v nebo,
povem ti, kaj sem sanjala
in nasmehneš se mi s tistim porednim nasmehom,
ki hoče slišati več...

Na predvežje naše prihodnosti
morajo vstopati osebnosti
trdnih temeljev zavedajoč se
življenjske moči te umetno...

V sivino  ovita
Prikrita hinavka
V mraz je odeta
Smeji se prevzetna

Sprehodil sem si misli po prostranstvu
ujel sem z njimi sebe tam nekoč,
mi duša je prek sanj prikazovala,
zakaj se vsadil, sem tak' ...

V trenutku sreče
prelijem kapljo
grenkobe bola
v notranjost.
Notranjost sreče.
Notranjost mojega
lastnega sveta.
Beri dalje...