Razpri se vijolica,
razstavi svoj lepi cvet
za čebelice,
da se pridejo naslajat,
z medom se opajat.

Vabi...

Ker ostajaš nepremičen,
ko si sanjan v mraku,
ki oslepi še lepoto,
da me ljubezen zmoti,
če zre vame os...

Izhlapele so strasti
ostala je le nema priča
iz tistih lepih skromnih časov,
ko sta ležala srečna brez beliča.

...

Kadar zvečer posedam,
vedno gledam,
kako umira dan..
S svojo mehko roko,
na Zemljo spušča temo,
v mraku je res vse lepo. Beri dalje...

Čakam…Aj! Moje oči!
Svetloba iz gozda mi sežgala je krvave dlani…
Črna koža pada na tla…v prah, v nič!
Čudno, splo...

Naj mi nekdo podari rožo. Tukaj in zdaj naj me ustavi... samo rožo.

Vijolično. Rada bi bila zasanjana deklica s priprtimi očmi in gl...

Moje srce se vsakdanjim izzivom ne da, ljubi ga bolj kot boga. On njegov je čisti cvet, cvet sreče je njegove. 
Zalivala ga b...

Pogrešam te! Zelo!
Srebrna mesečina me vabi...
le roke razprem
in že me ugrabi.
V njenem objemu
potujem...

Želel bi živeti v mestu,
kjer se čas ne meri v intervalih
časa vožnje mestnih avtobusov,
kjer se večer ne pričakuje
s skrbjo na...

dolgi pisani trakovi
rastoči  iz dotikov
posejanih po ljubem telesu
plapolajo