Mogoče so predaleč
tiste sanje o svobodi,
o vetru na robu obzorja,

O ptici, ki pluje čez morja,
...

ura je že krepko pregloboka
da se ne bi bala potopa
v neke turkizne oči
prebledele reke spomina
ne bom niti gledala nanjo

In kje je končna misel naših misli?
Zakaj rojevamo se vsi?
Vsak v sebi nosi odločitev,
kakšno bogastvo nabrati...

Iz mojih dlani
uhaja mi svet
ki želim imeti ga.
Pred mojimi očmi podira se
del mene in neba.
Z vsako besedo <...

Vsak potrebuje nekoga – tudi on.
Morda mene.

… neverjetno bi postalo vsakdanje …
… ko bi živela zno...

Ena za začetek. Mogoče bo dalo komu kaj misliti, morda pa tudi ne. Ampak saj zato pa imamo umetnost! ...

Kakor kokoška nad piščanci,
grad Bembo med Balami še trdno stoji
in ob slokem, osamljenem zvoniku,
proti morju žalostno strmi.

...in je tekel.
Tekel je
kot reka,
nezadržno, silovito.
Tekel je,
ne vedoč,
ali je reka,

...

Telo vsebožje vidne veličine
sestavlja ga prav vso vesolje
sedem centrov neizmernega telesa
združuje moč Njegov...

rada bi izlila ta potok bolečine,
skozi oči...
si zamašila ušesa
in kričala da bi končno prekričala stvari, Beri dalje...