Oh, ta spomin, na rodni kraj,
na mater, na očeta,
na brate in sestre,
na vse prijatelje spomin ostaja.
<...

Ti najraje v nočeh poletnih
bi z nekom na travi dišeči
se ljubila
in samo pet minut po končani igri
ljub...

Zagrizem se v svoj sistem.
Programiran je, da funkcionira.

” No matter what”, on bo deloval, tudi ko jaz ne bom.
Ko bo...

Daleč moja je ljubezen,
vendar popolnoma blizu.
Premajhen sem da,
bi jo imel.
Nič ne upam,
ne vem česa me je strah. <...

Zbudim se spet ves moker iz še ene
nočne more - bilo je strašno: vojna;
kot trup ležim sred mengeškega polja
zadet v srce, i...

Pred lastnimi očmi
Ti zadnji vlak odpelje,
Piščalka se zakrohota v pozdrav,
A ti še čakaš.

Na srce mi padajo kaplje dežja,
iščejo temen kotiček,
stekajo se v grenke potoke,
nabirajo se v vodnjaku solza.

...

oluščeno zidovje
nad bregačo
samoti je ostalo
zadnja postaja

minljivost
je pustila odtise <...

Morda imaš prav.
Si rečem,
ko zaprem vrata.
In jih nikoli
več ne odprem.
Zaklenem te.
In se razprem.

Tih, poznojesenski večer je. Odhajaš.
Stran od bleščave mesta, hrupa ljudi, strad od domačnosti, ki te včasih tako utesnjuje.

...