Kar naenkrat sprožila se je,
nenehno tolkla po pregretem soncu
in žameten se senzor ni uspel privaditi.

Ljubil jo je na vse možne načine,
pisal ji je te čudovite rime,
čakal je, da se je prime,
zdaj je starec, sivih las,
...

Na okno so nalepljene oči.
Pod snegom gnile, počene klopi
gostijo majhne črve.

Ledeno so me žrli,
a v peči ona&...

Zlivaš , zlivaš brozgo vsakdana
po grlu,
lepljivo blato prehojenih poti
obleži v želodcu, svinčena krogla<...

Ko vse je izgubljeno,
ko srce je odtujeno.
Nastopi čas treznitve,
ohladitve in selitve.

Odhod s tretjega pero...

Leden srh me čez telo spreleti...
...v zraku vonj smrti...

Negibni v pločevini...

Jočem! Kričim!
Konc...

Oči zaplešejo,
ko me vrtiš po zaprašenih ulicah
jutranjih večerov
in omamljenih dotikov.
Šepetal si mi metulje,
v tistih s...

Napisal sem okorno pesem
na nek meglen jesenski dan
in pravega pomena bi zaman
bilo iskati v vrsticah..
Nastala je ta...

tih poletno topel piš
je nežno pobožal moje krilo
zašuštelo je v odgovor

Sen tvojih azurnih oči.
Njihov pogled me poboža.
V vrtu azalejskem sanjam jih.

Sprehodiva se skozi meglo,
da ji...