|
Od Kvazimodo
|
|
Točka zvestobe na črti sramu,
tvoja pretkanost v dobrem in zlu.
Vzameš dobroto, ponujaš prezir-
Večna razdalja, ne vojna ne mir. Kocka je padla v reko očitka,
ugasni besede, izgubljena je bitka.
Naj izgorevajo v slapu molčanja,
najine zmote na poti iskanja
svetega grala in kupe ljubezni,
z mečem v roki in srajci železni,
v križarski sreči romarske žrtve
seštejva trenutke, živeče in mrtve, brez bolečine in brez kesanja,
v otopelost na koncu spoznanja,
da lažje je biti v dvoje v samem,
četudi nikogar več ne objamem. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)
|
