Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Nočna mora divja kot časovna nevihta, kje se življenje z rojstvom začne, kako lahko preraste tema tako lep gozd, zakopani strahovi se vračajo nazaj, je ta negotovost boljša od rojstva, ko prinese dež že sončno jutro, in zvezde ne osvetljujejo neba,
in luna je kar naprej prepolna sebe, smeh se je polegel med vsemi kriki, in jok postal je gost kot megla, a suh in puščoben utruja oči, kaj res ni hodnika sreče več, v tem labirintu občutkov in misli?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
