Idealist
Napisal/a aude, v torek, 07. mar. 06
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Idealist poklekne pred oltar nevidni, ki bil je tam že dolga leta, njegova vera z leti je odvzeta, zaman ozira se nazaj na tiste dni.
Takrat opora je bila vrednota, trdna, polna blišča in občudovanja, ko je bilo pomembno, kaj kdo sanja, etika je zdaj na koncu le sirota.
Lepa je beseda in pogost iskreni smeh, zdaj izgubila vso veljavo v družbi, le denar se šteje v vsaki službi, kapitalist poklekne pred svoj ceh.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
12:33 - 13.11.2008
Dobrota - sirota,
ti si največji lisjak,
premagaš zlo.
...
Beri dalje...
12:45 - 22.06.2010
Sprehajal tam sem se,
kjer so pšenična polja,
v vetru nežno valovala so kot morja,
ugledal sem, krasi jih makov...
Beri dalje...
22:28 - 06.10.2005
na oknu moje sobe gojim kaktuse, da bi bila trnjeva pot tistega, ki bi hotel priti k meni...
...
Beri dalje...
10:10 - 10.08.2005
Preletim gorovja razuma, se ustalim v osrčju naključja, uničim neobhodljive misli, poslušam odločitve trenutka.
...
Beri dalje...
12:21 - 28.08.2009
Naprošam vas,
če me lahko napotite do tistega,
ki je bil tam že dvakrat.
...
Beri dalje...
16:21 - 24.07.2006
Kako bom izvedel kdo sem v resnici kot le tako, da mi dopuščeno bo. Spoznavam detajle resnico vso lažno, ki ima vedno v sebi, le ...
Beri dalje...
10:36 - 26.01.2007
Naj nasmeh mojega obraza
zamenja žalost v ljudeh,
naj pomagata smeh in svetloba
mojega srca.
...
Beri dalje...
16:51 - 09.02.2008
...
Beri dalje...
20:18 - 26.08.2008
Spet nežno pesem veter je zapel,
topolov v vetru slišim nežen glas,
ob Muri me je v vsem prevzel,
pesem vetra r...
Beri dalje...
21:22 - 21.10.2008
Življenje ponujeno
je kot slika iz spomina,
kot dolgi črni lasje,
ki jih je razmršil veter.
Beri dalje...
Ljubitelji poezije
Na strani je trenutno 1 gost