Rojena v tišini jesenske noči
kot mavrični biser se spušča z neba obkrožena s tisoči svojih sestra;
njih drobne nož...

Ko takole čez dan sedim,
čez okno se zastrmim,
v daljave odhitim,
da z mislimi te obletim.

Daleč tvoja je bl...

sedim
sedim pred monitorjem
pod prsti tipkovnica
moral bi nekaj napisati

o čem

Življenje se ti v dveh dneh postavi na glavo pa spet nazaj, še v toplejšo barvo.. Morda tako zaslepljujočo, da sploh ne vidiš odtenka.

V krču
Nespregovorjenosti
Vsa tista bežna tkiva
Tišine

Mali kolibri
si hrano srka
z ostanki odpadkov
birokratskih gnilob.

Male besede preraščajo svoj pomen.
Male besede spreminjajoče v mesojede hrošče.
Po žilah mi lezejo, požirajo mojo k...

Kako popolna je belina praznine.
Kako prazna je belina popolnosti.

Kako živ je krik v temi.
Kako teman je krik življenja.

...

Rada bi se spet smejala,
rada bi plesala spet,
ne pa da tako se kisam
in vsak dan je za umret.

Izpod črnih las dvoje sivo modrih oči strmi..
Gleda vame in se mi potiho smeji..
Ne vem, po čem tako zelo hrepeni..
Beri dalje...