Pisati s črnim pisalom
na bel papir
je tvegano dejanje.
Vsak lahko razbere napisano.

Prosto je, vstopi!
Ne rabiš trkati,
poglej v moj kotiček.
Izusti nekaj besed.

Prosto je, vstopi!
Ne boj se,
vse...

Drsim z dlanjo po svili tvoje kože:
dotik metulja, ki na cvetu rože
pijan od slastne, lepke medičine
vsesava v cvet do skraj...

Srečujem tvoje oči,
oči, v katere ne smem pogledati.
Vidim ustnice, ki jih ne smem ljubiti.
Čutim vonj na kater...

Potopila sem se vanjo.
Dotika se vseh mojih čutov,
popolnoma mirna lebdim v njej.
Vem, da sem tam, kjer moram biti
in ničesar d...

Še dobro
da te ni,
o, bog...
Ker drugače
bi te
v sebi
morala ubiti.

Pustila sem vsakdanjost,
ker mi je všeč, kako se igraš z mojim umom.
Z blazinicami prstov božaš misli,
z zobmi ...

Za dušo je telo področje
kot je zemlja za telo,
vse nosi žalost in dobrine,
rojeva se ljubezen, zlo.

Iščem moč ...

Lučka še sveti skoz
majhno se okno-
lučka! A to je le sen.
Letos tam lučka več nebo gorela,
to si le s težka povem.

Skozi šop ostre trave -
bel prah.

Skozi trepetajočo vročino -
neutruden škržat.