Banalnost se mitizira,
odnos se materializira,
um stagnira,
kapital triumfira,
absurd paradira,
realnost umira...

V gozdu sem srečala dež.
Šepetal mi je tvoje ime.
Pustila sem kapljam
polzeti po licih.

Črna se noč vije nad nama,
le mesec sveti na pot.
Z roko v roki hodiva po poti
in poslušava šumenje morja.
Beri dalje...

Videl sem te,
ko si odhajala po strmem bregu
v pristni želji,
da me ne bi srečala.

Vedno znova
odkrivam
svet
izpred
dvajsetih let
v navdihu
spomina
rečem si
...

V sto letih samote
steklo v peščenih urah popoka,
pesek se razsoli
in kamen zajoka.

Nikar me ne prosi,
naj pišem ti pesmi.

Leto je minilo skoraj že,
je megla odvalila z mesta se.
Tiho, počasi in pridušeno,
a zarezo je pustila vseeno. Beri dalje...

Navlaka iz besed. Nisem ujet
kot mislil sem s početka.
Ko stihi brez presledka rojevani,
rojeni, poslani v svet in spet zgub...

jokajoče oči, ko vidim tvojo senco-
kjub prividu-vem da si tu!
čutim tvoji roki, ki me vlečeta za sabo
zarjaveli spomin, pre...