Napisal/a Mistery, v nedelja, 26. feb. 06 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vse te sledi. Vse te poti……je moč narave. Zakaj bi spreminjali navade? Jutranje prebujanje, objem otroka, žalost matere, ki po nečem hrepeni.
Vse te poti……znane……neznane. V daljavi se sliši zamolkel glas ptic……znak življenja. Enakomerno žuborenje potoka, pomirja in daje občutek svežine. Sedim in strmim v daljavo. Z mislimi se podajam na pot, kjer me čaka sreča, kjer me čakaš ti, razprtih rok. V vednosti, da mi daješ moč, se podajam v daljavo brez cilja. Tavam, iščem, se borim, spotikam ob čeri življenja. Še tisto malo moči…… V daljavi stojiš in me vabiš v objem. Tako hitim…… zaostajam…… čas me bremeni. Samo zmeda, planem…… ne ozrejo te moje oči…… del nočne more, strahu pred izgubo. Tako znana bolečina. Nikjer ničesar več ni. Tišina.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|