Presujem se
Kristali savanskega peska
Nazaj v preteklost
Po zaoblih bokih časa

v neurju udari strela v solzno goro
bolečine moč je vzela jutru tiho moro

hudournik naj odplakne poželenja smrad
nasut...

Brez svoje družine,
upanja, ljubezni,
otroštva, jasnine...
Brez duše, neba,
brez morja bližine
i...

Smaragdna cesta mesta sanj
kliče me k tolmunu misli.
Pogled ujet v ogledalu
drsi čez prepade minljive naslade
ve...

Kako, da prej že nisem zbral poguma?
Sem res verjel, da si me pozabila
in je medlila tvoja slika mila
v tej žalosti, bolj ki...

Lice je umivala,
kot sončece prebujala,
prstke nežno božala,
nežno se smejala,
ta ženska oblačila,
hranila bre...

Ko cutis,
da ti nekdo brez besed
vec pove,
kot z dolgim pogovorom.

Občutek oddaljenosti.
Pritisk na ušesih.
Slišiš glasove?
Vidiš ljudi pred seboj?
Omama je govor,
poželjive so gibajoč...

Na pot spoznavanja,
povabi čoln prilagajanja,
če ti je mar cigaret resnice.

Negibni dokaz
žalosti tam nekje
med pametjo in hormoni
skregan s časom,
s celim svetom,
celo s čokolado.
...