Brez miru si okrog divjal...
Od kar srca žalost si spoznal
ta žalost duši se dobrika
Ko se sreča stran umika ...

Kakor povoščeni čevlji
se je v oddaljeni temi zasvetil tvoj nasmeh…
Iskala sem uteho v tvojih očeh,
in krokodil...

Kupila sem usnjene škornje
z ogabno lakasto peto
rdeče nalakirala nohte
si bele lase razmetala čez ram...

Sve što ima dušu, duša ima.
Duša ima boju i miris ima.
Ima san i sva u njemu te č e.
Duša ima srce i osje ć aje ima.
Ima mi...

Še vedno si najlepši navdih,
rima in stih… nisi več
ujet angel, ne metulj,
ki ga ne morem ujeti…
Zdaj si sonce, ki ve...

Razbite misli,
mrtvi viharji;
hladne visli,
mogočni stražarji.

Mrtve črke na papirju,
oropane ločil in rime,
ni stopice, ni ritma,
tu ni pesniške prvine.

Pesem naju tepe
med vrsticami.
Išče strani zlepljene,
liste iztrgane.
Besede po dežju
zlite v mavrico Beri dalje...

Hvala za drobno srebrno nit!
Za povezavo, ki usmeri mi
pogled v daljavo...
Brez nje bi ne opazila
vrti...

En sam dotik. Lep in nežen.
En sam dotik, da vzdregetam.
En sam dotik tvojih prstov.
Dovolj, da vem, da te imam.
Dovolj, da vem...