| Napisal/a Žoržeta, v petek, 24. feb. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Beseda mogočna,
že sama od sebe nekaj pričakuje,
s težavo izgovorjena,
še težje storjena.
Zakonca si zvestobo obljubita,
da večno se bosta ljubila,
se nikoli v laži zavila.
Čeprav v sožitju živita,
beseda dana ostane prikrita. Kadar jo prelomiš,
v sebi trpiš,
ledeni hlad te spreletava po telesu,
kot, da bil bi na divjem plesu,
vražje oči bi gledale te,
čarovnice v objem svoj vabile. Nočem biti poražena,
ali od bolečine premražena,
da bi beseda ta mi za vratom visela,
mirnega spanca ne bi imela,
zatorej se v njenih rimah odsevam
in jo le v pesmi opevam.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
