Pravijo,da ga je pozabila...
Vsak dan jo srečam za istim pultom, 
ko vzame kruh in mleko.
Pogled zastane na parketu ...

Še eno poletno popoldne
v Ljubljani
belem mestu

Sedim na balkonu
in ugibam, kaj počnejo ljudje v bloku prek dvo...

Ne tajiš pogleda.
Ne umikam se.
Dotik ne omejuje neba.
Mislim, da vem.
Vem, kaj misliš.
Tudi ti veš.
Uživava v trenut...

Čisto enostavno
lahko
pozabim na
nekdanja opravila
mojega življenja.
Mojega.

Telo mi še drhti v množici ljudi,
ko iščem oči, ki mojim dajejo odtenek mirne reke,
in roke, ki me porinejo z mostu,...

Ko mnogo let od takrat je minilo
čez Ljubljano sem šla nekam na kosilo.
V daljavi sem zagledala par, ki za roko...

With a tear in my eye
and smile on my face
I walk on my path.

 I go up to the sun,
...

Idealist poklekne pred oltar nevidni,
ki bil je tam že dolga leta,
njegova vera z leti je odvzeta,
zaman ozira se nazaj na tiste dni...

Nikoli nisem imel lepega življenja,
in nehal sem se slepiti,
nikoli ga ne bom imel....

Vse kar sem povedal sem se slepil,
Beri dalje...