Oh, odrasti!

Komaj da učil sem se leteti,
že pada po mi toča in me klati.

Sem krošnjo že poganjati začel, ah...

Marsikdo se radi trme
do drugačnega zapre,
razmišlja si o svoji jezi,
zakaj v njemu rado vre.

Razsuti tovor,
obuti raček.
Zbegani govor,
grdi maček.

Rdeči javor,
vrtni palček.
Sporni prapor...

Nekoč.
Enkrat.
Razpel bom krila
in sonce jih ne bo stopilo.
Ujel ga bom in srce bo zažarelo.
Bo!

Napake me preganjajo,
se mi maščevale.
V srce rano režejo,
življenje zasrale.

Spodrezale mi krila,
pos...

Veter zavija skozi meglene vogale,
Kot temno morje, ki zaganja se v skale,
Krošnje dreves godrnjajo zvoke,
Šumijo in ti...

Zdaj sm nekje
med koncem in uvodom,
nekje med oceani praznine
in med poljami veličin;

tu nekje sem

iz leninove slike posrebani najbolj rdeči detajli
prežvečeni in na krtini postavljena zaseda
pride, sede in sikne: