Zdi se mi da se spuščam,
spuščam po strmini v neznano...
Spuščam se mimo preteklosti.
Ta izgine, na prebliske ...

kako naj ti povem to,
ampak neboleče in obenem odkrito,
res močno razjeda me ves čas,
nestrpen sem kot jesenski klas,
začutim ...

Čakala sem ga
neradostno,
otepala sem se
srečanja z njim,
bala sem se
trenutka,
ko si bova zrla
...

Vonj po morju.
Tisoč dni samote.

Na pomolu
v Portorožu.

Smaragdna cesta mesta sanj
kliče me k tolmunu misli.
Pogled ujet v ogledalu
drsi čez prepade minljive naslade
ve...

In smo brezvredne številke.
In predvsem zelo nadomestljive številke.
In se zapletamo v enačbe.
In...

Skozi vodo mi roko podajaš,
drhtiš, vzdihuješ in zvijaš telo,
ranjen in žejen
mene ...

Transcendent
tvojih
sekuliranih
ostankov
prepletajo
moje misli
v neskončno
nit.

Prisluhni tišini, ki govori,
ko v jesenskem meglenem jutru v gozdu,
polzi po listju rosa kot solze,
nato pa ...

Kaj zato, nisem enaka,
še manj si tega res želim,
ne misli, da sem, ker sem taka,
ti manjvredna, manj kot tiBeri dalje...