Šepet valov,šumenje vetra,
nežna melodija,srce mi valovi,
v želji koža se ježi,
želi si te, ta tvoj dotik,
Beri dalje...

Nazadnje tudi nove slike zbledijo
Oči se utrudijo bele pločevine sveta
Sedemnajste slušalke počeno tulijo
I'm going slightly...

kot neviden sijaj se bleščiš tam nekje....
ni te....tudi mene ni...ampak sva..
kako je to mogoče, da obstajava a hkr...

pojavi se
kot prazno polje

izsušena zemlja
in vreča skaljenih semen

pestujem prst
kapljam tiši...

Narod umira,
umira za njegovo karizmo,
karizmo črne misli,
misli, ki prebada,
prebada življenje majhnih, nesrečnih lj...

V jutranjem siju,
ko še rose zorijo
na rožah v travi,

se modri metulji zbudijo
in odletijo
v stva...

Odmevajoče pokrajine
padajo kot jata zaklanih golobov.

Bil bi pesnik v tem drobnem času.

Hotel bi se kot žar...

Prodala bi dušo,
da bi se
Ti
izgubljal
v meni...

Sede na travniku,
sva skupaj sedela,
leže na postelji,
sva se ljubila.

Vedela sem,
da vse na svetu je moj...

Nesmisel veže
najina pričakovanja.
Ker so le otroci
kot odprta knjiga,
me malo briga,
ali ti postajam razumlji...