Zavita v kopreno neskončnih želja,
tava tam sama deklica ta,
išče podporo pomoč od nekod,
sama ne ve,kam ne kod…

Čisto na robu mesta,
v zatišju stare lesene barke

sedim
Otrok-mož (poet ? )
vedrim

Moja so polja, njive zorane,
moje so steza, travnik in gozd,
tvoje so misli meni poslane,
tvoj sem, ostajam, komaj le gost. ...

Vsega je enkrat konec!

Še ptice umirajo pojoč,
veter upeha prek planjav,
in tebi zagotovo nekoč,
korak potihem bo zastal.

kako dišiš,
zapiram in odpiram oči,
v tvojo veličino stremim,
za vonjem hlastam,
nasteža...

I. PÉSEM, KI SE ZARADI ENEGA RAZLÓGA NI MÓGLA TAKOJ SPREVRÉČI V SÉKS, IMA PA   
 &...

Igrivi veter kot dve igrivi srci najini
Gosti oblaki kot želji najini gos...