Srce čuti sladko slutnjo ljubezni,
čeprav so čuti še v zimskem transu
in kljubujejo mrazu. Znotraj.

Izzvan da rimam
rim vseh oblik-mam
vse je enigma k se ob priliki razkrije
velik-znam lah se dvignm
k Feniks-na krilih...

kako jesenski čas hiti!

Mrakoba deževnega dne se spreminja v čas ledene beline,
top pogled in skrit obraz zamenja bleščeč nasmeh rdečih...

Z velikimi pincami za človeška trupla
jih polagajo v peči za ljudi.
Dim iz dimnikov megli svetovne oči.

Vse je bilo pod oblaki.

Zaprli smo dežnike
in našli kaplje, težke kot vesolja.

Tega dne smo se zavedli,
Beri dalje...

Obljubljal si mi nebesa,
a dobila sem nasprotno...
Hotela sem, da bi za naju prišel čas slovesa,
ker to, kar si počel je bilo grdo ...

Dež zapušča svoj težak oblak,
polni okradene reke in
spodbuja njihov prebujen tok.

Reka besno krade vse poti,
jemlje zase vse ...

Leva bradavica na ljubimcu –
preganjala si me
do nezavesti.

Telefon zvoni glasno,
če kdo polkliče,
a zdaj je trmasto tiho
in meni še dalje kriči srce.

...

Vojna se nas še ni dotaknila,
vojna še ni pozlatila naših src
s hladnimi kroglami

brutalne ljubezni, čutim