So trpke v črnem,
v jablanah bele.

Barvam prosojnost,
barvam besede.

Zdaj so postale
že skoraj prezrele.

Dežna kapljica ti padla je v oko,
»joj« sprašujem te: »ali je hudo?«
Pomežikneš mi in rečeš,
»v redu sem, brez strahu.«
Beri dalje...

Pogrešam prazno ulico,
tako, kot je bila tisto popoldne,
ko sem se vračala domov.

Na vogalu me je pozdravil Beri dalje...

Samo nasmeh je to, kar potrebuješ.
Samo nasmeh je to... in spet svetlijo
se oči. Kakor žarki se iskrijo,
Beri dalje...

Daj, objemi me okrog pasu
in me stisni k sebi, saj veš,
moje srce pripada le tebi.

Daj, da se skupaj zbudiva,
tako kot že ...

Točaj : No, ali ti je kaj bolj jasno zdaj?

Medi Bru : N'č, še kar oblačno je. Veš, doma sem iz bukove hoste, pa sem zato malo trše s...

V besnečem brezumju
se um mi izgublja kot
ladja izgubljena v neurju
zdaj iščem rešitev
svetlobo v m...

Napisane pesmi,
so imele namen.
Niso ga dosegle,
zato več ne pišem.

Več te ne rišem,
port...

zadrhtela sem v jutru
v  vabljivem pričakovanju
besed zlitih zame

noč je krojila oblačila poljubom

lepl...

Sonce ponovno je vzšlo,
razsvetlilo jutranje meglice,
videla sem ga, bilo je bledo,
niti jutro ne odžene srčne klice....