|
Od Ita
|
|
Sem kar utihnila ob vsej tej tvoji nedolžnosti…
Se nasmejala ob tvojih predrznih idejah o tem,
Kar jaz po tvojem mnenju čutim…
Nisi razumel...silil si dalje…
Z jeznim renčanjem sem se otepala tvojemu
Poskusu, da mi vstopiš v glavo…
Sovražim to!
Jaz sem jaz!
Ne poseduješ me!
In nikoli me ne boš…
Nimaš pravice nepovabljen vstopati…vame…
In govoriti o mojih občutkih, kot da so tvoji…
Nimaš pravice drezati v moje rane in jih kritizirati…
In nimaš pravice posmehovati se krvavim madežem na mojih oblačilih...
In mi govoriti naj ne krvavim več…
Ljubim!
Ljubim bolečino…
Ljubim kri…
Bedasto je, da poskušaš razumeti nekaj, kar nikoli ne boš… Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev) |
