So korenine,
ki srkajo izvirske
vode upanja.
.
Deblo ovij v
žareče, toplo, trdno
...

Opila si me
s toplino ljubezni,
in jaz pijan...

Zgubljam se
v naravnih lepotah
tvoje...

Vijolična je zbledela,
moj svet obdaja siva,
odel sem se v črno,
spoštujte moje
žalovanje.
Za dan ...

Kako je lepo,
ko mi zvečer,
nekam v mojo kožo zapleten
poveš, da me imaš rad.

In ko tišina...

Jesenske sence so padle nate,
da so tvoje poteze
postale neprepoznavne.
Jesenske sence so padle nate
in te spreme...

Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.

Z edine poti se jaz poslavljam
odkar sem bil pahnjen z rojenjem na njo,
ona je lepa s trnjem obdana,
nihče si ne more tlakov...

Tema.
Tišina.
Tiho šumenje, ropotanje.
Bleda svetloba,
ki razsvetljuje sobo.

SKRIVNOST V LEOPARDOVEM VZORCU.
DRGNJENJE DLAKE V USTVARJANJU NOVIH OBLIK.
TEČI Z MANO, RJOVI Z MANO V VROČO TEMO.
HOČEM VOHAT TV...

skozi usta viharnega neba ustavljam vozeč se sto na uro gledajoč spregledam na drevesu ribo ki mežika nuklearni pasti zgrajeni iz ledvic lopate r...