Nekje pod češnjo lebdim.
V iluziji življenja utripam.
Razpadla sem na milijarde malih belih cvetnih listov.

Tiho se zlivam s sozami brezupnosti...
Teža želja je skupaj z mano ujeta v upanju,
da cvet ljubezni ne ostaja nedotakljiv.

I’m alright!
I’m OK!
That’s what I always say.

But I’m no...

Šopek rož                 staknilo se je proč.  ...

v breztežnosti zanosa
udarjam po tebi
v hipu zasovraženega
ker tako osornega
neprizanesljivega

Prstima hodam po tebi,
prst po prst,
toplinu svoga srca slažem.
Ležiš kraj mene,
u jezeru tvoga oka
drhti zraka sunca...

Ko je avra tvoja mojo vzela,
kmetica je na njivi osat plela,
se zbodla in sočno je zaklela.

Beri dalje...

Zadnja minuta
oranžnega pramena
na sivem kamnu.
Zadnji zlati trak
med praznimi vejami
prebujajoče toplote...

Vzel sem misel,
valjal po ustih,
odvrgel sidro,
pustil.

Natovoril plen,
mreže cedeče,
...

Rdeča. Oranžna.

Oranžna v rumeno.

Popoln javorjev list.