Minilo je tisoč let…
Še vedno si želim poljubljati tvoja usta…
Nikoli te nisem pozabila… Beri dalje...

jaz ljubo kličem lubči
včasih kar lubčika
a le kadar je pridna
in rada me ima

...

Želim vam sreče - vsem ljudem.
Ne moje- take, ki jo zase vem.
Ne. Želim vam, da bili bi vsi,
kar prosto v srcu vašem tli.
<...

Ko sem ti ljubezen izpovedal,
vedel nisem, da čaka takšno me gorje,
da ranila moje boš srce.
Boli.

Verjemi,
da pogrešam te,
verjemi mi,
da moje srce tvoje je,
verjemi mi,
da iščem tople tvoje te ...

Sloniš na zidu.
Neviden.
Obrnem se.
In žvečim češnjo.
Tvojo. Ki si mi jo dal.

Kje sem izgubila kompas,

ki je menjal križišča s smerokazi
in labirinte z zatočišči,

in ki mi je...

Doživljam posljedno smtnost...
kateri danes ne postavljam posebnega pomena...
kot nič kolikrat prej...
živel bom...
dokler moja...

še klopotec je utihnil
ko ga sonce
brez oblaka
mimo sence
z nič več vetra
brž
premaga.