V odprtosti čustev
grešim male,
a zame neodpustljive grehe.

Diham, se smejim,
pojem in letim,
plešem in norim,
jočem in dehtim,
se ljubim –
torej živim!!!!!!!

Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.

Tudi Zemlja
na kateri živimo vsi
v poletni vročini
po dežju in vlagi hrepeni.

Človeška srca ...

Zaprašene strani najinih dni,
kadar koli sva sama, pridejo k nama.
Prav lepo nama je, ko listava po njih,
vse se &sca...

svet... kaj je to... morda neka barvitost
mogoče mrtvilo, mogoče nič...
ti in jaz, vsi okoli naju
vse kar obstaja mogoče ni ...

Veliki voz. Sirius. Globina. Noč.
Iskanja. Snovanja. Rimska cesta.
Smisel. Tipaje v brezup. Nemoč.
Nekje sončen dan in...

sediva na plaži poljubim te kr tko
ko odišeš mi ni lahko
vedno bol in bol si te želim
nism srečen dokler te ne dobim.
...

Sebi v sramoto in duši v breme,
skrojil in sešil sem pesem za njo.
V mislih jo imel brez gela in kreme,
zavoljo tega obraza,...

Častitljiva, spoštovana, že nevzdržna krotkost dni,
ko samevam, ko samevaš, in prav nič se ne zgodi.
Daj, odmrzni te kazalce, naj vs...