Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Sredi zasneženih trav Širnih belih teh planjav Se sprehaja mrka dama Prazno gleda v beli svet V želji da pomlad bo spet Ko zapojejo sinice Jo obiščejo grlice
Lastovke spet prilete V svoja gnezda pri gospe Komaj čaka na poletje Ko zadiši prelepo cvetje Da zasliši šum gozdov Kot da prišla je spet domov Začutiti spet milino Ob pogledu na sinjino Našega morja Se zazreti v globino In poslušati tišino Ki jo nudi ji pogled Ob večerih na obali V njeni dragi ….. Rada gleda sončne žarke Ko odpravljajo se spat Ko zatone toplo sonce Tamkaj daleč za obzorje Rada gleda bele ptice Ki so kakor jadrnice Kje pomlad je, kje poletje Da ogreje se srce Mrke, žalostne gospe.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
