|
Samo trenutek |
|
|
Od Hanna
|
Bil si kot sončni vzhod, ko si se prikazal in od tega trenutka, sem se bala sončnega zahoda.
Tvoj nasmeh, je bil kot novo jutro, poln sonca, sreče in bala sem se resnega obraza. Ko si se me dotaknil, si bil kot sončni žarek, tako topel in nežen zato sem se bala oblakov. Poljub, ki si mi ga dal je bil tako ljubeč, počutila sem se tvojo, zato sem se bala osamljenosti. Potem si odšel in vzel s seboj vse lepo ostali so le še spomini in bolečina - brez strahu. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |
|
|
|
Naključne |
-
11:19 - 08.02.2010
Nestanovitnost se me oprijema
nemir mi povzročajo vsesplošne skrbi,
me sen opozarja na skrajne odnose,
pohlep...
Beri dalje...
-
16:29 - 11.10.2008
V sijaju naj se odkrije čas,
v vsej večnosti tisto kar
me določa zate, metulj – lune…
Ne veš,...
Beri dalje...
-
21:49 - 26.12.2008
Puške na ramah,
solze v očeh,
igra kot šah,
smrt v dolgih dneh.
Zmaga črn, zmaga bel,
ubijamo se, kot da...
Beri dalje...
-
09:12 - 19.09.2007
Ljubi lahko vsak, grenko ali sladko.
Ljubiti je težko ali lahko.
Nekdo ljubi mamo, očeta,
nekdo brata ali sestr...
Beri dalje...
-
15:21 - 10.01.2008
Svoj avtobus ustavljaš na vsakem pločniku
spuščaš vanj mladoletne sirote
tajnice izkušen...
Beri dalje...
-
21:43 - 17.01.2010
-
17:22 - 06.04.2006
Svetlobo si razlomil na koščke in jo razmetal po neizogibni notranjosti vseh drobnih, steklenih odsevov ljubezni, izmišljenih n...
Beri dalje...
-
01:31 - 24.08.2009
Višnja je božajoče sklanjala
dišeče plodove. Naznanjala
dlanem, da se plodov dotaknejo.
Otipajo, o kom je sanja...
Beri dalje...
-
10:24 - 13.03.2011
I.
Biti nezmotljivi lokostrelec Biti.
II.
Iz neskončne razdalje prestreliti jabolko resnice
...
Beri dalje...
-
21:03 - 12.04.2006
Ostani edini labod, ki ga vidim v soju. S krili visoko tja pod utrinek svetlobe. Pleši le zame popoln. Igraj se z vetrom
Beri dalje...
|
|
|
|
|