Sem moja razmetana soba,
Šišmiš, navihani dihur?
Sem svoja negotovost in lenoba,
večne igre, vprašanja
in moj venomer...

Želim ljubiti
Želim živeti kot ptica brezskrbno
leteti
Želim, želim umreti
Želim biti otrok v brezbrižni
čar...

Iz ust ji letijo zlate čebele,
odeta je v rdečezlati škrlat,
razpira oči, vse sijoče, vesele,
še lep&scaron...

BIl je nek začetek in spet nek konec.
Dovolj začetkov in več kot dovolj koncev,
in potem še konci koncev,
Beri dalje...

Iščeš jo celo življenje…
po njej čutiš hrepenenje…
veš, da čaka te nekje,
da uresniči tvoje sanje.

Zakoračila si mirisnim tragom struka,
i tako se zaljuljalo naručje moga osmjeha
kao da se rijetka prozirnost,
to neponovljivo drh...

Ledena roka se zgrinja nad otroško glavo.
Duša izgublja ravnotežje.
Kozarec pade na tla
in se raz...

Še vedno ljubim vse dotike,
vse tiste pravljične noči,
pred sabo rišem svetle slike,
četudi&n...

Materialzirati morava
ali pa vsaj moram
sramežljive poglede
bežne dotike
nežne nasmehe...

razprl si dlan
zaprhutal s krili
ptice selivke

v kotičku srca
pozabljen čopič
prazna paleta barv  <...