Sveta v jutro; mrzel dan,
megla ostaja včeraj.
Sama nad hribom dol v pristan,
igra nemoč kot zmeraj.

Že sonca...

Višina mojih pričakovanj
ne prenese mrzlega zraka
veter južni zlobni, ostanki bolecin

Sanjska cesta skozi mesto
pogled s hri...

Tvoja koža diši po oblaku raztrganem tik pred poletno nevihto ko dež vztrajno trka na najina zagrnjena okna

Razočaranje je blagoslov.
In blagoslov je razočaranje.
Je res tako?
Včasih je tako težko,
sprejeti tak blagoslov.

TEMA-STIKALO!

Tema….
povsod tema.

Od nekod se prikrade tih žvenket,
menda je kovina.

Obličje rani, zdrami in osreči.
Le pravi kot pogleda je potreben,
da zajočeš z njim...

Ugrabi me princesa mrčesa,
in sredi gozda sredi črnega drevesa,
in to v sredo,
ji moram reči, da ni mi do plesa.

...

Če ne prej, v pomladni belini česnjevih cvetov,
občudoval bom v žar steklenega ledu odeti grad,
vijugastno obvit s potjo kočije najine ...

Spet okno brez oči
se sklanja ven,
med sončne melodije
izginja svet,
ki sanja odtujeni ga pogled.