|
Od Ita
|
|
Strmim v ogledalo, ki odseva
Masko mojega Življenja…
Treščim ga z užitkom ob steno...
Razbije se na tisoč koščkov.
Občutim kako razbila se je maska
Ki dolgo sem jo nosila...
Košček za koščkom pulim iz tal
in si jih ogledujem…
Prvi košček... naj bi se usposobila za dobro ženo...
In en bleščavi košček... matere, ki si želim biti...
Nekaj odkrušenih koščkov, ki predstavljajo moje jedro...
En počen košček moje preteklosti, ki je ne želim videti…
En skrhan košček za vso bolečino, ki sem jo povzročila…
Zelo dolgo si že želim, da ti koščki pridejo skupaj!
Pa ne v podobi maske…
Tako dolgo si že želim biti Cela!
Dolgo že iščem manjkajoči košček za mojo dušo…
Ki je in od vedno je bil, tako zunaj, kot tudi
V notranjosti moji …
Le, da zaradi maske, ki sem jo nosila,
Tega nikoli nisem opazila. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev) |
