|
Ne, ne morem imeti vsega, kar si želim,
v hrepenenju tožeče v daljavo strmim,
sredi poletja pregreto mesto betonsko,
duši se v sopari, vročini, res je peklensko;
ves miren, negiben ... le nemo molčim,
v nostalgiji dremavi zdaj srčno ihtim,
ko milje oddaljen ljubezni hlepim ...
čutiš da sanjam o tebi, le zate živim?
Res ne morem imeti vsega, kar si želim,
v pogledih, objemih, poljubih medlim,
ko v delirija snu, izbranem namensko,
se ljubim s teboj, edinstveno žensko;
igram se z dotiki, zamaknjen zbrstim,
vznemirjam, dražim, s pogledi motrim,
se v hrupu urbanem v hipu zdaj zganem,
z valovanja strasti nesrečno predramem. Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev) |
