Brišem neme priče tvojega obstoja
izrivam vonj in vse dotike tvoje
ki neizbrisno v spomin se zarezujejo
in grobo v mo...

Drevo brez lista
z vejo hlasta
po novem kriku
izdaje morale.

Noč bo s svojo haljo
zavila v temo
...

Joka se moje srce,
Zakaj tako otožno je ?
Kaj si želi, za čem hrepeni,
ne vem, veš morda ti ?

Me misel z blodnjo okrepi,
ko iščem v sebi novi izraz
okolica tega res ne razume,
ko blodim po sebi in iščem si spas.

Danes nabrala sem šopek češnjevih cvetov,
takšnih pregrešno belih in omamno dišečih.

In tebi jih dam.

Posušen cvet,
nekdaj rdeče, kričeče barve,
danes črne, bledo črne.
Mrtvih senc. Beri dalje...