|
Dani se, ne morem več spati,
misli mi bežijo,
ja, potrebno bo vstati,
saj ne morem več poslušati,
tvojega smrčanja in nemirnega spanja.
Kaj naj počnem…
nalijem si kavo, sedem k oknu,
pogled mi odtava in prazna je glava. Oči mi ujamejo nežno svetlobo,
sonček je izza oblakov pokukal sramežljivo,
drevesa so oživela,mavrične barve,
jesenske lepote,
odsev svetlobe iz kapljic jutranje rose,
oči mi bežijo z trave na travo iz cveta na cvet,
le kaj bi mi lahko povedal ta prečudoviti svet? Sreča veselje, da čist mi je um, da vidim vse to,
da čutim lepoto,da vidim življenje,
prelivanje barv,ptičje žvrgolenje….
da imam okrog sebe vse svoje najdražje,
starše,otroke,moža,prijatelje…
le kaj ti je moje srce,
se ti zdi, da vse h koncu gre ? Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
