Po Prešernu

Erato, sovražim te!
In tvoje čare,
da streš mi srce,
ubiješ misli in spomine vse.

Ker me vleče k tebi
je neznosna senca luči,
ki prihaja od znotraj
kot kazalec, ki zapoveduje!

Me glasba je zvabila
v mogočni veletok
so v meni vsa glasbila
ustvarila nebeški šok.

Bil je dan v maju ko spominčice
ob robu moje grede so razcvetele se.
Plaho pod obronek gozda stisnjene
sramežljivo modre, dr...

in že spet je bila osamljena
in njeni koraki so sami tavali po ulici
in mraz ji je ledil kosti
a takega hladu kot ga je v sr...

Vreščanje malih krikov
ki se še rojevajo
in doraščajo
v materncah mojih misli
je za trenutek
preglasilo Trenutek

devet let te že ni,
nekateri fani te še vedno iščemo v temi!
vemo da tvojga trupla ni,
mene pa za...

Trkal sem,
nisi me slišala.
Klicl sem,
nisi se javila.

Oprosti, pazi, poglej,
si samo igrala.
I...

Sprašujem se,...
Je sploh mogoče, se sploh lahko kdo joče,
ko ima vse, ko ne pozna niti besede - življ...

Tvoja pika na obrazu je ravno takšna
kot moja pika na trebuhu.
Tvoja je manjša, drugačne oblike, temnejša.
In vendar je ista kot m...