| Napisal/a boško, v sreda, 08. feb. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ko bilo tako mi je hudo,
da srce skoraj je zastalo,
v trenutku znova je poskočilo,
ko tebe je spoznalo.
Ko že sem pisal pesmi življenja zadnji stih
in hotel postati za vedno tih…
Spregovorila si, mi ponudila roko
in napisala sva pesmico… Tudi danes, ko sem sam
večkrat pomislim na to,
da na svetu še je nekdo,
ki zna ponuditi roko in zato…. H repenim po lepem-prijateljstvu,
V eselim se lepega,
A li vsega tistega kar
L ahko tvoje prijateljstvo mi da…
A ngela varuha??? T isoč besed je premalo
I n še več v zahvalo….
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
