|
Od Kvazimodo
|
|
Zdaj pa ples po slemenu dneva.
Kosmata šala ne zveni kot vic -
Preplah, da v zenico večera
zalučaš kak betežen stih.
In ona vajena pogledov
nesramno drza v mojo moško bit,
ter dvigne krilo nežno čez kolena,
da spet lahko ostrim si vid.
Bi prsti šli še višje od kolena,
po črti sreče tipat vlažni mah,
lušči misel črke iz objema,
le da jo besed je strah.
In tvezim nekaj o vremenu,
kot da iskal bi neko tretjo pot
in že spomin puhti v daljavi
za koraki njenih nog. Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
