Upanje je vse,
vse kar ostalo mi je.
Upanje, da na krilih ljubezni poletim,
da hrepenenje kmalu potešim.
Upanje, da napiše...

Kot kamen se je potopil
Pod površino robov,
V zeleno globino tolmuna,
Da se je stopil z vsako vodno kapljo jezera

...

kot veter prijetno mrši ti lase
kot nežen dotik prijetno se dotakne te
kot snežna idila svetlika se
kot nasmeh na ust...

1.
Ovita v šal,
hladnih dlani,
čakam, da me obiščeš.
Pila bova čaj,
nabirala lastne verze,
hrepe...

Veje so tesno objele stene,
veter še božaj dele lesene!
Listje pada v tvoje naročje,
igra popka brst nje je medene. Beri dalje...

linije narisane s krvjo
iz njene rane zadrgnjene z
vrvjo...barvajo podpluto,sivo
kožo...in konec je...vse je za njo... Beri dalje...

kolikokrat še?

sprala sem sol z rane,
stare rane, ki se je
vedno znova odpirala.
nikoli več. Beri dalje...

Kot ptica v letu, 
kot gazela v teku
vsi nekam hitimo,
čas mimo nas beži. 

Dajati, sprejemati,
besede polne.
Ko si dal, si že sprejel.
Kdaj boš to dojel?!

V moji glavi je vlak
Tak
Z lokomotivo
In vagoni
Hitri vlak