|
|
Davno nekoč |
|
|
|
Od felicko
|
|
Ivje se mi lepi na obraz, obrišem, z rokavom, med vejami pa razpeta iz drobnih nitk stkana pajčevina, delo gozdnega tkalca.
Gola drevesa nemo drhte v vetru, med krošnjami vidim modro nebo. Stopam po zamrznjeni gozdni poti, zavijem na skrito stečino divjadi, a me vedno pripelje nazaj na pot.
Čutim prepletanje dveh svetov, človeškega in živalskega. Nekoč sta bila eno, da, daleč nazaj, davno nekoč, sta to bila.
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
07:31 - 13.08.2006
Prišla je iz nižin
k nam na zrak v višave,
kjer naj bi se odprl ji pogled
v še neodkrite notranje dalja...
Beri dalje...
-
19:03 - 24.10.2007
Kot da bi vse splozelo iz rok
ker se je moja koža spremenila
v sluzast ščit pred svetom
Kot da so ...
Beri dalje...
-
17:57 - 08.08.2006
Majhna hiška iz želoda. V želodu majhen škrat. V majhnem škratu, majhna duša, v majhni duši, mnogo vrat.
...
Beri dalje...
-
14:23 - 17.02.2005
Iskal je mož,iskal in našel, otroka v sebi, ki je bil ves prašen, skrival se je v kotu, z žalostjo v očesu in bolečino na t...
Beri dalje...
-
15:01 - 27.01.2007
V prazni sobi počivajo njene misli,
sonce se trudi osvetliti prah na tleh
in prazne oči zrejo v tla.
Ni ga več,
...
Beri dalje...
-
16:14 - 20.08.2005
Čutim mraz. Postaja moj prijatelj, v borbi za prevlado. Čakam mravljince, čakam drhtenje, ne smem pozabiti na izmišl...
Beri dalje...
-
18:35 - 10.01.2007
V morja trav bom odšel,
med visoke, zibajoče klase,
pod bele koprene oblakov,
pod cvetoče krošnje češen...
Beri dalje...
-
19:35 - 13.09.2012
Modro nebo,
zelena trava,
narava vsa je prepojena,
z rimami zgoščena.
Vsi bi le recitirali,
Beri dalje...
-
20:44 - 15.04.2011
Zrel človek,
ki nekaj zna,
nekaj velja.
Nima prirojenega odpora do dela
in primitivističnega sla.
Ni se ...
Beri dalje...
-
15:26 - 14.10.2006
ker si me izžgal,
s telesom
si mi slekel dušo,
pustil, da umiram v tvojem naročju,
obljubljal in lomil obljube...
Beri dalje...
|
|
|
|
|