| Napisal/a vijolica, v sobota, 13. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tudi tokrat je ura odbila.
Iz svojih trdnjav se vsujejo na ulice
in mesto še enkrat postane mravljišče. Midva pa pobegneva,
srečna, ker sva skupaj iztirila,
in greva sedet
na klopco v park,
poleg vodnjaka,
kjer bova skrita za vodnimi kapljicami
sedela v tišini čakala dokler ne bova končno spoznala,
da je beseda tista,
ki šteje
in da je klopca v parku
v resnici samo to.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
