Napisal/a metlicab, v sreda, 01. feb. 06 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Utripajoče lučke na nebu, vsaka skriva v sebi napoj neizpolnjenih večnih želja.
Kot pridih notranje moči sijejo v svečavi trenutka in na obzorju človeštva rišejo spomin nekdanjih dni. Brezmejna je v njih vera, izpolnjene sanje neskončnih dimenzij utrujenih pod težo grobih sledi. Veselje zaupnih poti, iščočih tiho srečo, ki pelje k neskončno se iskreči Podobi.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|