| Napisal/a metlicab, v sreda, 01. feb. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Utripajoče lučke na nebu,
vsaka skriva v sebi napoj
neizpolnjenih večnih želja.
Kot pridih notranje moči
sijejo v svečavi trenutka
in na obzorju človeštva rišejo spomin nekdanjih dni. Brezmejna je v njih vera,
izpolnjene sanje neskončnih dimenzij
utrujenih pod težo grobih sledi. Veselje zaupnih poti,
iščočih tiho srečo,
ki pelje k neskončno se iskreči Podobi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
