Oh, odrasti!

Komaj da učil sem se leteti,
že pada po mi toča in me klati.

Sem krošnjo že poganjati začel, ah...

Komu mar dušice,
ki ihte prižema k sebi
zadnji spomin na mamo?

Komu mar mame,
ki v jokajoč gine
...

Visoko nad domom tvojim, tam drevo stoji.
Vanj vrezal sem ime, na katerega odzoveš se mi.

Ni darila, ni besed,
ki opisal bi tvoj svet.
Pa vseeno prejmi rimo
mojega navdiha,
ki preliva verze stiha.

Barvite kocke najinih srečanj
zlagam v sliko,
dokler počasno leto
leze svojemu koncu naproti.

Ko nastavi življenje ti laserske pasti
-ti me le pokliči,
jaz sem pravi detonator!

Ko se izgubiš med živimi mejami v l...

Med zvezde dvigujejo se temne sanje,
sanje skrivnostne večnosti..
Kakor majhen otrok verjameš vanje,
so kot čarovn...