Skozi ožine valobrana
Me prelistaš
Trsko pod kožo izrineš

prosim pozabi,
na sanje o vili in o razburkanem morju,
dovolj mi je spenjeno jutro in šop tvojih las.

prosim ...

In sedajle pišem pesmi,
kot bi misli celo noč zorele
in vse zgoščene zjutraj na plan vrele,
besede bele kot neveste,
mojim misl...

Danes sem prevečkrat požrla solze.
in sprejela jih je moja duša.
Saj veš, preveč napita,
duša narekovana je razpadu.
In od nje ...

V prazni sobi
stoji klavir
pokrit z  žametno prevleko
požrto od moljev
preperelo od časa
zbledelo od spomin...

Kaj je neskončnost? Pogled v oči ljubljene? Ljubezen? Zaspanost nad realnostjo? Ogenj? Zemlja? Neskončnost je ujeti minljiv trenutek in si ga podar...

V Franciji požigajo.
Evropa v plamenih.
Nad Lud se prebuja.

Sonce spi/sanja sence;
svileni šali lažne inteligence
plapola...

Diham prosojnega tebe.
V globine mojega srca
dih prodira globlje in globlje.
Tako prodoren, da zaboli.
Zbežala bi rad...

Kot strela se je javil
v njeno nežno je glavo
močan pritisk in bol polob'l
se je ostril z vso močjo.

Še eno ti pesem zapojem,
še eno in sladko zaspim;
po moji se koži sprehajaš,
začutila se...