Sem…
Kakor ptiček, ki le ti skozi nebo…
Kakor veter, ki hladi, nežno boža dobrave…

Veter suši roso s kopriv,
v zraku lebdi vonj pokošene trave,
breza pa vsa skuštrana,
kot da bi se ravnokar zbudila.

Izostrenost piše pretanjeno,
občutljivo zgodbo. Prefinjeno
se smiselnosti dopolnjujejo,
da še vlečeš zgled neok...

Končno je prišla in me toplo objela
saj sem po njej dolgo hrepenela
vsa bela in cvetoča
mi je podarila prelepa jutra
očarljiva...

drek na palci
smrdi manj kot
tvoja mama.

imam drisko
a vsi wcji so zasedeni.

Kakšna je jesen
v New Yorku?
Je nostalgična
kot tu?
Pogrešam tvojo dlan
na svoji rami,
tv...

V srčni zlitini strahu in nemira
se v razcvetu daljav porodi upanje,
da pogled v razpenjene vode,
ki ne tečejo nikamor, izteče odgov...

In vendar se vrtiš...
Po vesolju mojih misli,
Okoli moje osi na plesišču ozvezdij,

V vsakem dihu,
pišu vetra,
kapljici vode,
letu ptice,
koščku sanj,
trenutku lepote,
solzi žalosti,

Leži v banji
in obliva jo prijetno topla voda
rdeče barve
in misli na dež
in na vrata trka mama
rabim kopalnico kriči
Beri dalje...